-
1 straight
[streit] 1. adjective1) (not bent or curved: a straight line; straight (= not curly) hair; That line is not straight.) raven2) ((of a person, his behaviour etc) honest, frank and direct: Give me a straight answer!) odkrit3) (properly or levelly positioned: Your tie isn't straight.) poravnan4) (correct and tidy: I'll never get this house straight!; Now let's get the facts straight!) urejen, jasen5) ((of drinks) not mixed: a straight gin.) čist6) ((of a face, expression etc) not smiling or laughing: You should keep a straight face while you tell a joke.) resen7) ((of an actor) playing normal characters, or (of a play) of the ordinary type - not a musical or variety show.) dramski2. adverb1) (in a straight, not curved, line; directly: His route went straight across the desert; She can't steer straight; Keep straight on.) naravnost2) (immediately, without any delay: He went straight home after the meeting.) takoj3) (honestly or fairly: You're not playing (= behaving) straight.) pošteno3. noun(the straight part of something, eg of a racecourse: He's in the final straight.) ravnina- straightness
- straightforward
- straightforwardly
- straightforwardness
- straight talking
- go straight
- straight away
- straighten out/up
- a straight fight
- straight off* * *I [stréit]adjectiveraven, prem, premočrten; gladek (lasje); resen (obraz); pokončen; urejen, v redu, reden, na pravem mestu, v pravi višini; simetričen; direkten, neposreden; figuratively odkrit, pošten, iskren, preprost, nekompliciran; colloquially zanesljiv, resničen (poročilo); dosleden; American slang brezkompromisen; pravi, neponarejen, nepopačen, neizkrivljen, dobljen iz prvega vira; popoln; nerazredčen, čist brez vode (whisky itd.)in a straight line — v premi, ravni črtistraight angle — iztegnjeni kot (180°)a straight back — raven, neukrivljen (negrbast) hrbetstraight face — negiben, resen obraza straight knee — ravno, neupognjeno kolenostraight line mathematics premicaa straight tip slang zanesljiv namig (nasvet), informacija iz prvega (zanesljivega) viraa straight path — ravna, prema stezaa straight race — dirka, v kateri se udeleženci na vse pretege trudijo za zmagoa straight Republican American slang brezkompromisen republikanec, republikanec skoz in skozthe straight ticket American pravi, uradni program strankeis everything straight? — je vse v redu?to keep a straight face — resno se držati, zadržati smehto keep s.o. straight — držati koga na uzdito set a room straight — urediti, pospraviti soboto vote a straight ticket American glasovati za nespremenjeno kandidatno listoII [stréit]adverbpremo, ravno, naravnost, v pravi smeri; točno, pravilno; neposredno, direktno; figuratively odkrito, iskreno, jasno, pošteno; obsolete takoj, precej, na mestu, nemudoma; brez ovinkov, brez ovinkarjenjastraight away — takoj, na mestu, precejstraight off — takoj, prècej, brez pomišljanjastraight from the horse's mouth slang iz prvega virato come straight to the point — jasno in brez oklevanja, naravnost pojasnitito ride straight on — jahati naravnost naprej, čez vse ovireto run straight — moralno, pošteno živetito speak straight out — odkrito, brez ovinkov govoritiI cannot tell you straight off — ne morem vam povedati kar takoj (pri priči, prècej)III [stréit]1.nounpremost; premica, ravnina; zadnji (ravni) del dirkališča za konjske dirke; American slang resnica, prava ugotovitev; sport po vrsti doseženi uspehi; (karte, poker) sekvenca petih kartout of the straight — neraven; poševen, nagnjen; grbav; figuratively nepošten;2.interjectionzares!, resnično!, v resnici! -
2 shoulder
['ʃəuldə] 1. noun1) (the part of the body between the neck and the upper arm: He was carrying the child on his shoulders.) rama2) (anything that resembles a shoulder: the shoulder of the hill.) hrbet3) (the part of a garment that covers the shoulder: the shoulder of a coat.) rama4) (the upper part of the foreleg of an animal.) pleče2. verb1) (to lift on to the shoulder: He shouldered his pack and set off on his walk.) naložiti si2) (to bear the full weight of: He must shoulder his responsibilities.) prevzeti (vso odgovornost)3) (to make (one's way) by pushing with the shoulder: He shouldered his way through the crowd.) preriniti se•- put one's shoulder to the wheel
- shoulder to shoulder* * *I [šóuldə]nounrama, pleče; plural gornji del hrbta, hrbet; figuratively izboklina v obliki rame; bankina; military drža (vojaka) s puško na ramishoulder to shoulder — z ramo ob rami, z združenimi močmistraight from the shoulder figuratively brez ovinkov, brez okolišanja, naravnost, v brk, odkrito; uspešen (udarec)over the shoulder(s) figuratively čez ramena, posredno, ironično, indirektnoto cry on s.o.'s shoulder figuratively tožiti komu, iskati sočutja pri komto give (to turn) s.o. the cold shoulder — komu hrbet pokazati, hladno se vesti do koga, ignorirati koga, prezirljivo ravnati s komhe has broad shoulders figuratively on mnogo prenese (lahko prenaša), nosi velika bremena (odgovornosti)you can't put old heads upon young shoulders figuratively mladost je norostto put (to set) one's shoulders — zelo si prizadevati, odločno se lotitito rub shoulders with s.o. — družiti se s kom, priti v stik, biti v prijateljskih stikih s komyou have taken too much on your shoulders — preveč si si naložil, naprtil na ramena (tudi figuratively)II [šóuldə]transitive verbdati (naprtiti, vzeti, naložiti si) na rame (hrbet); figuratively prevzeti (dolžnost, odgovornost itd.); suniti, porivati, riniti z rameni; intransitive verb udariti z rameni ( against ob), preriniti se (z rameni) ( through skozi)shoulder arms! military puško na rame!to shoulder the responsibilily — naložiti si, prevzeti odgovornostto shoulder one's way through the crowd — (z rameni) si delati pot, se preriniti, se prebiti skozi množico
См. также в других словарях:
poglédati — am dov., pogléj in poglèj pogléjte, stil. poglédi poglédite (ẹ ẹ̑) 1. upreti, usmeriti pogled kam: pogledal je proti hribom; pogledati na vse strani; pogledati skozi okno; pogledati v obraz, oči; od sramu je pogledal v tla; pogledal je za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
speljáti — spéljem tudi ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
típati — am in ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. zaznavati s tipom: tipati s prsti, z ustnicami; zveri dobro vohajo in tipajo // dotikati se česa s prsti, z roko a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: tipati tkanino, volno / tipati žilo ugotavljati, kako… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okó — očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postráni — in po stráni prisl. (á) 1. izraža položaj predmeta, ki je od navpične smeri nagnjen a) v desno ali levo stran: dal si je klobuk postrani; postrani držati glavo; ležeče črke so oblikovane postrani / drži se postrani b) v katerokoli stran: stene… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
udáriti — im dov. (á ȃ) 1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udariti otroka, žival; udariti koga v obraz, trebuh; udaril ga je po glavi; udariti s palico, z roko; udaril jo je, da se je opotekla; lahno, močno udariti; pog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgovoríti — ím dov., izgovóril; nam. izgovôrit in izgovorít (ȋ í) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: jasno, razločno izgovoriti; to ime je težko izgovoriti; izgovoriti skozi nos ♦ lingv. izgovoriti samoglasnik 2. knjiž. reči, povedati:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presékati — am dov. (ẹ ẹ̑) 1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; podolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo 2. s sekanjem narediti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
